IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA PRISTOP K IZPITU

 

Ali lahko k pravniškemu državnemu izpitu pristopi tudi magister prava, ki je prvo bolonjsko stopnjo končal na kakšni drugi fakulteti?

Pogoji glede strokovne izobrazbe kandidata na pravniškem državnem izpitu, ki morajo biti izpolnjen so predpisani v 6. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa, da mora imeti kandidat v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma končati enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa.
Kdor želi opravljati sodniško pripravništvo, ali se izbirno usposabljati ali neposredno pristopiti k pravniškemu državnemu izpitu, mora torej pridobiti strokovni(a) naslov(a), oziroma končati enakovredno izobraževanje v tujini, kot je določeno v prvem odstavku 6. člena ZPDI. Navedenega pogoja strokovne izobrazbe ni mogoče nadomestiti zgolj z opravljanjem manjkajočih izpitov katerekoli stopnje pravnega študija, temveč mora posameznik izkazati, da je pridobil zahtevani strokovni naslov.
V povezavi z zgoraj navedenim dodajamo, da temeljna pravna znanja, določena v drugem odstavku 6. člena ZPDI, pomenijo le okvir za pripravo morebitnih novih pravnih študijev po bolonjskem sistemu, nikakor pa ne predstavljajo nadomestila za strokovne naslove, določene kot pogoj za sodniško pripravništvo po prvem odstavku navedenega člena. Smiselno enako velja za enovit magistrski študijski program iz tretje alinee 3. točke prvega odstavka 6. člena ZPDI, ki je določen v zakonu z namenom, da se opravljanje sodniškega pripravništva omogoči tudi osebam, ki bi zaključile morebitni enovit magistrski študijski program, če bi bil ta v prihodnje uveden.

 

Ali se lahko k opravljanju pravniškega državnega izpita pristopi na podlagi končanega študija v tujini?

Zakon o pravniškem državnem izpitu v 6. členu predpisuje pogoje za sprejem za sodniškega pripravnika. Ti pogoji so hkrati tudi pogoji za pristop k pravniškemu državnemu izpitu za vse kandidate, ne glede na način pristopa k pravniškemu državnemu izpitu. ZPDI med drugim v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa tudi pridobitev ustreznega strokovnega naslova v Republiki Sloveniji (uni. dipl. prav. oziroma dipl. prav (un) in mag. prava). Kandidat, ki je delno ali v celoti končal izobraževanje v tujini, mora v skladu z tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZPDI izkazati, da je končal enakovredno izobraževanje v tujini priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja. Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja[1] je odpravil postopek ugotavljanja enakovrednosti strokovnih in znanstvenih naslovov oziroma nazivov in se je po 1. 6. 2014, ko se je izteklo prehodno obdobje, način ureditve postopka ugotavljanja ustreznosti izobrazbenega pogoja na osnovi tujega izobraževanja za regulirane poklice prenesel na pristojna ministrstva. Mnenje ENIC-NARIC centra za ugotovitev ustreznosti tuje pravne izobrazbe za pristop k pravniškemu državnemu izpitu ne zadošča, saj le-ta izobraževanje ovrednoti, a ne ugotavlja enakovrednosti izobraževanja, kot to določa ZDPI.

Za kandidate, ki so končali šolanje v tujini in niso pridobili priznanja enakovrednosti strokovnih oz. znanstvenih nazivov z ustreznim postopkom, se preverja enakovrednost izobraževanja opravljenega v tujini, glede na zgoraj navedeno, v skladu s drugim odstavkom 6. člena ZPDI, ki določa, da je sodniški pripravnik lahko magister prava, ki izkaže, da je izdelal diplomsko oziroma magistrsko nalogo in da je opravil izpite iz temeljnih pravnih znanj:

• na civilnopravnem področju, vsaj uvod v civilno pravo, splošni deli obligacijskega, gospodarskega in mednarodno-zasebnega prava, vključno s civilnim procesnim pravom,
• na kazenskopravnem področju, vsaj splošni deli kazenskega prava, vključno s kazenskim procesnim pravom,
• na delovnopravnem področju, vsaj splošni deli delovnega prava s temelji prava socialne varnosti,
• na javnopravnem področju, vsaj splošni deli ustavnega, upravnega in mednarodnega prava ter prava Evropske unije, vključno z upravnim postopkom in upravnim sporom ter
• na temeljnem pravnem področju, vsaj uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu.

Obseg zgoraj navedenih temeljih pravnih znanj je podrobneje določen z Pravilnikom o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo (Ur. l. RS, št. 93/2008, v nadaljevanju Pravilnik). Za vrednotenje temeljnih pravnih znanj se po tem Pravilniku uporablja kreditno vrednotenje študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu. Pravilnik v drugem odstavku 6. člena določa, da v primeru ko študent pridobi posamezna temeljna pravna znanja v drugem primerljivem študijskem programu tujega visokošolskega zavoda, da visokošolski zavod v Republiki Sloveniji prizna kandidatu ustrezno število kreditnih točk po ECTS s pravilnikom določenih temeljnih pravnih znanjih, če je pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenem pri študijskem predmetu na študiji prava. Iz drugega odstavka 6. člena Pravilnika torej izhaja, da visokošolski zavod prizna kandidatu ustrezno število kreditnih točk po ECTS, kar pomeni, da visokošolski zavod v Republiki Sloveniji odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika, kar pa je mogoče zgolj v skladu s pravili splošnega upravnega postopka. Visokošolski zavodi o tem ne morejo odločati po uradni dolžnosti, pač pa se takšen postopek začne na zahtevo stranke, kar pa ministrstvo ni.

V primeru zaključenega študija v tujini mora kandidat ob vložitvi zahteve za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita priložiti listino o pridobljenih strokovnem naslovu v uradnem prevodu v izvirniku ali uradno overjeno kopijo (listina o zaključenem študiju na prvi in drugi stopnji), mnenje  o izobraževanju ENIC–NARIC centra Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za ovrednotenje izobraževanja v izvirniku ali uradno overjeno kopijo in mnenje visokošolskega zavoda v Republiki Sloveniji, da je v tujini zaključeno  izobraževanje enakovredno izobraževanju v Republiki Sloveniji v izvirniku ali overjeno kopijo.

[1] Uradni list RS, št. 87/11</>span, 97/11 - popr. in 109/12

 

Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?

Prijava na izpit, ki mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi prilogami (priloge se odda v samo enem izvodu), iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu, se lahko pošlje po pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, oziroma odda osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, vhod iz Cankarjeve ulice. Na Centru za izobraževanje v pravosodju prijave ni mogoče oddati. 
Kandidati se lahko prijavijo tudi za kasnejše izpitne termine, pri čemer je ustrezni izpitni rok potrebno označiti na prijavnici.
Po pregledu prijave je vsak kandidat po elektronski pošti obveščen, če je njegova vloga popolna in če ni, kaj je potrebno dopolniti v določenem roku.

 

Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?

Ob prijavi je potrebno zgolj sporočiti ustrezne podatke o diplomiranju (naziv univerze in fakultete, št. diplome, datum diplomiranja), oziroma predložiti kopijo diplome, iz katere so razvidni prej navedeni podatki. Center za izobraževanje v pravosodju preverja verodostojnost diplome vsakega kandidata neposredno na fakulteti. Kandidati, ki so pridobili strokovna naslova diplomirani pravnik in magister prava, morajo k zahtevi za pristop k izpitu priložiti podatke za oba pridobljena strokovna naslova.

Kako se šteje doba, ki je potrebna za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, v primeru, da bo oseba zaposlena s skrajšanim delovnim časom na podlagi subvencioniranega krajšega delovnega časa za delavce v okviru tretjega paketa ukrepov zaradi COVID-19?

Po Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) je mogoče pravico do opravljanja pravniškega državnega izpita pridobiti na dva načina, in sicer z opravljanjem dveletnega pripravništva po ZPDI, ali pa z izpolnitvijo pogojev iz 19.a člena ZPDI, ki ureja neposreden pristop k izpitu brez opravljanja pripravništva po ZPDI.

V primeru opravljanja dveletnega pripravništva po ZPDI se del pripravništva opravlja kot izbirno usposabljanje. To usposabljanje traja šestnajst mesecev (drugi odstavek 13. člena ZPDI) in ga je mogoče opravljati pri subjektih, taksativno določenih v 15. členu ZPDI. ZPDI ne določa formalnih pogojev glede delovnopravnega statusa osebe, ki opravlja izbirno usposabljanje, predvsem pa ne predpisuje kakršnegakoli pogoja glede trajanja delovnega časa. To pomeni, da za izbirno usposabljanje zadošča, da v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZPDI traja 16 mesecev ne glede na to, ali se to usposabljanje opravlja s polnim ali krajšim delovnim časom.

Drugače je določeno v primeru neposrednega pristopa k pravniškemu državnemu izpitu. 19.a člen ZPDI predpisuje redno delovno razmerje v trajanju najmanj 32 (oziroma 48) mesecev s polnim delovnim časom pri taksativno določenih subjektih. Glede na to, da Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in od­pravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v 11. členu predvideva ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa za primer, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ta ukrep ne vpliva na tek predpisanega obdobja zaposlitve po 19.a členu ZPDI. To pomeni, da se z vidika 19.a člena ZPDI obdobje, ko delavec dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi ukrepa iz 11. člena ZIUOOPE, upošteva tako, kot da bi delavec opravljal delo polni delovni čas, saj je pri tem bistveno, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za polni delovni čas.

 

PRISTOP  NA PODLAGI SODNIŠKEGA PRIPRAVNIŠTVA IN PRIJAVA NA IZPIT

Kako izkazati opravljeno izbirno usposabljanje?

Kot dokazilo o izbirnem usposabljanju zadostuje potrdilo delodajalca, oziroma odgovorne osebe, da se je kandidat v določenem obdobju pri njih usposabljal s kratkim opisom delovnih nalog. Potrdilo mora biti opremljeno s podpisom odgovorne osebe in žigom delodajalca. Naziv delovnega mesta ni relevanten za izpolnitev pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu. Pogodba o zaposlitvi (v izvirniku ali kopija) ne zadostuje, zato če iz utemeljenih razlogov ni mogoče pridobiti potrdilo delodajalca, je potrebno poleg pogodbe predložiti še izpis dobe zavarovanj iz ZZZS ali ZPIS.
Izbirno usposabljanje tudi ni potrebno opraviti v celoti samo pri enem od naštetih institucij, temveč se lahko usposabljanje opravlja v različnih organih.

 

Ali mora biti kandidat, ki opravlja izbirno pripravništvo pri odvetniku biti vpisan v imenik odvetniških pripravnikov?

Ni potrebno, da je kandidat, ki opravlja izbirno usposabljanje pri odvetniku, vpisan v imenik odvetniških pripravnikov pri Odvetniški zbornici Sloveniji, oziroma ni predpisan naziv ali delovno mesto, ki bi se ali se ne bi štelo kot izbirno usposabljanje. Edini pogoj je, da kandidatu odvetnik potrdi, da se je pri njem usposabljal za pravniški državni izpit.

 

Ali lahko izbirno usposabljanje opravljam pri samostojnem podjetniku ali pri izvršitelju?

V 15. členu ZPDI so taksativno naštete institucije, ki se priznavajo kot usposabljanje, ki je eden izmed pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu Med njimi ni naštet samostojni podjetnik. Glede na to, da po določbah šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik ni pravna temveč fizična oseba, se delo preko s.p. ne more priznati v izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI. Ker izvršitelj ni pravna oseba niti ne spada v katero kategorij, se delo pri izvršitelju  ne more šteti kot opravljeno izbirno usposabljanje.

 

Če sem zaposlen v bolnišnici, na centru za socialno delo, na raziskovalnem inštitutu, policiji,.. ali se to delo šteje kot izbirno usposabljanje?

Bolnišnice, centri za socialno delo, inštituti so praviloma javni zavodi, ki so po Zakonu o javnih zavodih pravne osebe, zato se delo kandidata, ki dela pretežno na pravnih delih lahko šteje kot usposabljanje za pravniški državni izpit. Policija v širšem smislu sodi v državno upravo, zato tudi delo v policiji šteje za usposabljanje.

 

Za priznanje izbirnega usposabljanja pri pravni osebi mora kandidat opravljati pravna dela. Kakšna dela vse spadajo pod pravna dela?

Vsaka prijava in dokumentacija kandidata se obravnava individualno. Tako je tudi pri presoji, ali je kandidat v pravni osebi opravljal pravna dela kot to določa ZPDI. Le-to lahko kandidat izkaže z pogodbo o zaposlitvi, opis delovnega mesta ali potrdilom delodajalca, iz katerih mora izhajati, da se je kandidat med izbirnim usposabljanjem opravljal pravna dela ter si tako pridobival potrebne izkušnje za uspešen pristop k izpitu.

 

Kaj mora vsebovati mnenje mentorja?

Kandidat mora ob prijavi na izpit izkazati, da je uspešno zaključil sodniško pripravništvo. V ta namen mora mentor pripravniku izdati mnenje o njegovem delu, predvsem da je uspešno opravil pripravništvo. Mnenje mora podpisati mentor, opremljen pa mora biti tudi z žigom sodišča. Včasih se mentor v svojem mnenju sklicuje na poročilo pripravnika, vedno pa mora sam v mnenju napisati, kakšna je ocena pripravnikovega dela, oziroma, da je pripravništvo uspešno zaključil.

Navodilo za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja v drugem odstavku drugega člena določa, da mnenje o delu pripravnika vsebuje:

- osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče pripravnika, enoto oziroma oddelek sodišča, kjer je opravljal sodniško pripravništvo ter čas opravljanja sodniškega pripravništva,

- osebno ime ter funkcijo oziroma delovno mesto sodnika mentorja,

- obseg opravljenega dela z navedbo opravilnih številk posameznih zadev,

- splošno oceno pripravnikovega dela (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno), izdelano ob upoštevanju ustreznosti izbrane metode dela, uporabe tehničnega znanja pri izvedbi naloge, pravilnosti rešitve naloge, sposobnosti pisnega in ustnega izražanja ter pripravnikovega odnosa do dela, strank in sodelavcev.

 

Ali mentor lahko v svojem mnenju potrdi tudi, da je pripravnik uspešno opravil kolokvij?

V skladu s 3. členom Navodil za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja mora mentor o obvezni udeležbi na kolokviju izdati pripravniku potrdilo, iz katerega mora med drugim izhajati ocena (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno). Izjemoma lahko mentor v svoje mnenje vključi tudi potrdilo o udeležbi na kolokviju, ki poleg podatkov določenih v 3. členu Navodil vsebuje še oceno neuspešno, uspešno ali zelo uspešno.

 

Kako zaprositi za podaljšanje roka za pristop za sodniške pripravnike v delovnem razmerju na sodišču?

Ob prošnji za podaljšanje roka za pristop mora kandidat vložiti prijavo na izpit z vsemi potrebnimi dokumenti (kopija diplome, program obveznega pripravništva, poročila o delu, mnenja mentorjev, potrdila o kolokvijih, potrdilo o izbirnem pripravništvu, potrdila o udeležbi na obveznih seminarjih,…) ter hkrati priložite tudi dokazila, s katerimi upravičujete svojo prošnjo za podaljšanje roka.

 

 

PRISTOP NA PODLAGI 19.A ČLENA ZPDI IN PRIJAVA NA IZPIT

Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?

Prijava na izpit, ki mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi prilogami, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu, se lahko pošlje po pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, oziroma odda osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, vhod iz Cankarjeve ulice. Na Centru za izobraževanje v pravosodju prijave ni mogoče oddati.
Po pregledu prijave je vsak kandidat po elektronski pošti obveščen, če je njegova vloga popolna in če ni, kaj je potrebno dopolniti v določenem roku.
Kandidati se lahko prijavijo tudi za kasnejše izpitne termine, pri čemer je ustrezni izpitni rok potrebno označiti na prijavnici.

 

Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?

Ob prijavi je potrebno zgolj sporočiti ustrezne podatke o diplomiranju (naziv univerze in fakultete, št. diplome, datum diplomiranja), oziroma predložiti kopijo diplome, iz katere so razvidni prej navedeni podatki. Center za izobraževanje v pravosodju preverja verodostojnost diplome vsakega kandidata neposredno na fakulteti.

 

Ali se v delovno dobo, ki je potrebna za pristop k pravniškemu državnemu izpitu na podlagi 19.a člena ZPDI šteje delo preko s.p. ali pri izvršitelju?

V 19.a členu ZPDI so taksativno naštete institucije, ki se priznavajo kot usposabljanje, ki je eden izmed pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu Med njimi ni naštet samostojni podjetnik. Glede na to, da po določbah šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik ni pravna temveč fizična oseba, se delo preko s.p. ne more priznati v delovno dobo, ki je potrebna za pristop k pravniškemu državnemu izpitu na podlagi 19.a člena ZPDI. Ker izvršitelj ni pravna oseba niti ne spada v katero od drugih kategorij, se delo pri izvršitelju ne more šteti usposabljanje po 19.a členu ZPDI.

 

Kako je z izpolnjevanjem pogoja delovnega razmerja po 19.a členu ZPDI, če je oseba npr. najprej v rednem delovnem razmerju pri odvetniku v trajanju 12 mesecev nato pa nadaljuje z delom v državni upravi?

ZPDI v 19.a členu določa, da ima pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem  strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma  magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.

V primeru, da je bila oseba nekaj časa v rednem delovnem razmerju pri osebah, pri katerih se izpolni pogoj delovne dobe pri 32 mesecih, preostali čas pa pri osebah, kjer je potrebno izpolniti pogoj delovne dobe 48 mesecev, se delovna doba sešteva. V tem primeru oseba izpolni pogoj praktične usposobljenosti z 48 meseci delovne dobe (npr. zaposlitev 12 mesecev pri odvetniku in 36 mesecev v pravni osebi na pravnih delih).
Pogoj delovne dobe 32 mesecev je možen samo za taksativno navedene organe (sodni svet, sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, odvetnik, notar, oseba, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje). Pogoj skupne delovne dobe v trajanju 48 mesecev se zaradi zaposlitve pri odvetniku sorazmerno ne zmanjša. Iz tega izhaja, da ni možno sorazmerno vrednotenje delovne dobe, npr. delovna doba pri odvetniku se vrednoti z višjim količnikom kot delovna doba v pravni osebi.

 

Ali se mi štejejo delovne izkušnje, ki sem jih pridobil v rednem delovnem razmerju na istem delovnem mestu pred pridobitvijo ustreznega strokovnega naslova univerzitetni diplomirani pravnik oziroma diplomirani pravnik in magister prava?

Samo delovne izkušnje pridobljene po pridobitvi strokovnega naslova univerzitetni diplomirani pravnik oziroma diplomirani pravnik in magister prava se štejejo kot usposabljanje za pravniški državni izpit  po 19.a členu Zakona o pravniškem državnem izpitu.

 

Kako je z izpolnjevanjem pogoja delovnega razmerja po 19.a členu ZPDI, če je oseba delala s krajšim delovnim časom?

ZPDI v a. alinei prvega odstavka 19.a člena med pogoji za neposreden pristop k pravniškemu državnemu izpitu jasno določa zaposlitev s polnim delovnim časom, kar pomeni, da zaposlitev s krajšim delovnim časom ne zadošča temu pogoju. Vendar pa je potrebno v primeru, ko posameznik uveljavlja pravico iz 48. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP), prej omenjena določila 19.a člena ZPDI razlagati v skladu s ZSDP. Slednji omogoča posameznik, da kot starš v določenih primerih dela krajši delovni čas. Država posameznikom v teh primerih zagotavlja pravice iz dela v obsegu, kot da bi delali polni delovni čas, s čimer vsaj deloma odpravlja depriviligiran položaj, v katerem se povprečno znajdejo mladi starši v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami. Iz tega razloga je treba šteti, da je pogoj krajšega delovnega časa iz 19.a člena ZPDI izpolnjen tudi v primeru uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa.

 

Kje naj se prijavim za udeležbo na zahtevanih obravnavah in kako naj izkažem udeležbo?

Kandidati, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu brez opravljenega sodniškega pripravništva, torej na podlagi 19.a člena ZPDI, ne dobijo predhodno izdelanega programa kot sodniški pripravniki, temveč morajo sami poskrbeti za izpolnitev vseh obveznosti. Za pridobitev potrdila o udeležbi je v pomoč obrazec, ki sodnik podpiše ter s tem potrdi udeležbo. Kandidati sami izberejo obravnavo na podlagi razporeda aktualnih obravnav posameznih sodišč, ki so objavljeni na njihovih spletnih straneh. Udeležbo na sejah se izkaže s potrdilom o udeležbi. Zapisniki glavnih obravnav niso ustrezno dokazilo, zato jih ne štejemo kot izpolnitev predpisane obveznosti.

 

 

SEMINARJI

Ali lahko seminarji, katerih sem se udeležil kot sodniški pripravnik, štejejo kot opravljena obveznost tudi, če na izpit pristopim po 19.a členu ZPDI?

Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu določa v 4. členu  obvezno udeležbo na seminarjih za sodniške pripravnike ter tudi v 13. členu za osebe, ki bodo k pravniškemu državnemu izpitu pristopile na podlagi 19.a člena ZPDI. Vsebinsko in organizacijsko gre za iste seminarje, zato bo od prijavi na izpit udeležba na seminarjih šteta kot opravljena ne glede na način prijave na seminar ali na izpit.

 

 

KOLOKVIJI

Ali lahko kolokvij, ki sem ga opravil na sodišču, šteje tudi kot kolokvij, če bom pristopil na podlagi 19.a člena ZPDI?

Kolokviji, ki se vsak mesec izvajajo na Centru za izobraževanju v pravosodju, so obvezna oblika izobraževanja, ki jo morajo opraviti kandidati, ki na pravniški državni izpit pristopajo na podlagi 19.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, to je brez opravljenega sodniškega pripravništva. V kolikor kandidat opravi kolokvij na sodišču med opravljanjem sodniškega pripravništva, ki ga kasneje ne dokonča, se mu le-ta prav tako šteje kot izpolnjena obveznost po 19.a členu ZPDI in mu ga ni potrebno opravljati še na Centru za izobraževanje v pravosodju.

 

Sem sodniški pripravnik pa bi vseeno rad opravljal še kolokvij na Centru za izobraževanje v pravosodju?

Kolokviji, ki se vsak mesec izvajajo na Centru za izobraževanju v pravosodju, so obvezna oblika izobraževanja, ki jo morajo opraviti kandidati, ki na pravniški državni izpit pristopajo na podlagi 19.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, to je brez opravljenega sodniškega pripravništva. Ti kolokviji niso namenjeni kandidatom, ki opravljajo sodniško pripravništvo. Slednji opravijo kolokvija v dogovoru s mentorjema v skladu s program obveznega sodniškega pripravništva na sodišču.

 

 

OPROSTITVE DELA PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

 

Ali sem na podlagi usposabljanja za imenovanje v naziv oproščen dela ustnega dela pravniškega državnega izpita?

Glede na to, da usposabljanje ni strokovni izpit, ni pravne podlage za priznavanje le-tega kot dela pravniškega državnega izpita.

 

Kako je s priznanjem drugih strokovnih izpitov?

ZPDI v drugem odstavku 4. člena določa, da se magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Priznavanja dela izpita se preverja individualno na podlagi predložene dokumentacije. Kandidati lahko po elektronski pošti (gp.mp(at)gov.si) predhodno zastavijo pisno vprašanje, česa bi bili oproščeni na podlagi določenega strokovnega izpita.

 

PLAČILO STROŠKOV PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

Ali lahko zaprosim za oprostitev plačila?

Zakon o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki je začel veljati dne 31.5.2012, je prinesel spremembe tudi na področju pravniških državnih izpitov. ZUJF je v 115. členu spremenil 19b. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa plačljivost izpita. Po novi ureditvi stroške izpita krije kandidat, plačati jih mora najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa, ki se izstavi skupaj z odločbo, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu. Pravne podlage za oprostitev plačila, obročno odplačevanje ali za podaljšanje roka plačila ni. V kolikor je bil kandidat sodniški pripravnik v delovnem razmerju na sodišču in kot tak dolžan k izpitu pristopiti v enem letu pa zaključku pripravništva, je nezmožnost plačila lahko razlog za podaljšanje roka za pristop.

 

Ali se račun lahko izda na drugo ime, oziroma plačnik računa ni kandidat?

Če kandidat v soglasju s tretjim želi, da se račun izstavi na ime tretjega, mora to označiti na prijavnici, kjer navede plačnikovo ime in priimek ter naslov, oziroma v primeru davčnega zavezanca firmo, naslov in davčno številko.

 

POTEK PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

Ali se od izpita lahko odjavim?

Odstop od opravljanja ustnega dela izpita ureja 30. člen Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, ki določa,
da če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali če brez opravičenega razloga odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da izpita ni opravil.

Ministrica za pravosodje kandidatu, ki iz opravičenih razlogov ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog in po predhodnem mnenju predsednika državne izpitne komisije z odločbo določi nov rok za opravljanje tega dela izpita praviloma pred izpitno komisijo v isti sestavi. Tako dovoljen pristop ne šteje za ponovitev izpita.

Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti vložen najmanj tri dni pred pisnim ali ustnim delom izpita, če ga iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni bilo mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega je potrebno torej za odstop od opravljanja pravniškega državnega izpita vložiti na Ministrstvo za pravosodje pisni predlog za odstop, v katerem kandidat utemelji razloge za odstop ter priloži ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna utemeljenost razlogov za odstop. Navedeno se pošlje po redni pošti in v originalu na naslov Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju, Župančičeva 3, Ljubljana.

 

Ali lahko zaprosim, da se mi ocenjevalni listi pošljejo po elektronski pošti?

Vsak kandidat lahko kadarkoli vpogleda v spis, ki ga v zvezi z njegovo prijavo na pravniški državni izpit vodi Ministrstvo za pravosodje. V spisu se seveda nahajajo tudi pisne naloge izpita in se jih je mogoče ogledati v času uradni ur, ki so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 ter dodatno ob sredah od 14.00 do 16.00 na Centru za izobraževanje v pravosodju, Glinška ulica 12, 1000 Ljubljana. Če je spis kandidata že shranjen v arhivu, je potrebno dvig spisa predhodno naročiti.
Ker se mora evidentirati vsak vpogled v spis, prepisovanje ali kopiranje dokumentov iz spisa, informacijski sistem Ministrstva za pravosodje pa tega ne mogoča kot to določa Uredba o upravnem poslovanju, vam preslikane pisne naloge žal ne moremo posredovati po elektronski pošti.