POGOJI ZA PRISTOP

K pravniškemu državnemu izpitu lahko pristopi kdor:

1. je državljan članice Evropske unije in aktivno obvlada slovenski jezik
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
3. ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja: 

• strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, 
  
• strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, 
  
• strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa

 

Zakon o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) v prvi alineji prvega odstavka 19.a člena določa, da ima pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu:
 

• če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem  strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma  magister prava, oziroma
• če je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.
   

 

Za pridobitev pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita na podlagi 19.a člena ZPDI mora posameznik opraviti naslednje obvezne oblike izobraževanja:
 
1. na civilnopravnem področju prisostvovati pri:

• vsaj treh glavnih obravnavah v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
• vsaj enem naroku v nepravdnih zadevah,
• vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;

 

2. na kazenskopravnem področju prisostvovati pri:

• vsaj treh glavnih obravnavah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
• vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča;

Kandidati sami izberejo glavno obravnavo / narok / celodnevno sejo pritožbenega senata, na kateri bodo prisostvovali, na podlagi razporeda aktualnih obravnav posameznih sodišč, ki so objavljeni na njihovih spletnih straneh. Kandidati, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu brez opravljenega sodniškega pripravništva, torej na podlagi 19.a člena ZPDI, ne dobijo predhodno izdelanega programa kot sodniški pripravniki, temveč morajo sami poskrbeti za izpolnitev vseh obveznosti. Za pridobitev potrdila o udeležbi je v pomoč obrazec, ki ga sodnik podpiše ter s tem potrdi udeležbo.

 Potrdilo o udeležbi na obravnavah

 

3. se udeležiti seminarjev predpisanih za sodniške pripravnike in sicer:
 

• delo državnega tožilca v kazenski zadevi
• mladoletniško kazensko pravo
• organizacija in vodenje zemljiške knjige ter poslovanje s strankami skupaj z ogledom zemljiške knjige
• dedno pravo in zapuščinski postopek
• nepravdni postopki
• postopki zaradi insolventnosti in postopki prisilnega prenehanja
• kolektivno delovno pravo in kolektivne pogodbe
• pravo socialne varnosti
   

Enotna prijava na seminarje PDI

 

4. opraviti kolokvija na temo izdelava osnutka kazenske odločbe in izdelava osnutka civilne odločbe.
 

Kolokvij - civilni del, 19.a člen ZPDI

Kolokvij - kazenski del, 19.a člen ZPDI

Kandidati lahko obvezne oblike izobraževanje opravljajo pred izpolnitvijo pogoja delovne dobe.
 

Z odločbo, s katero se kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi čas in kraj opravljanja izpita, izpitno komisijo ter stroške izpita. Odločbo skupaj s računam kandidati prejmejo približno dva tedna pred pisnim delom pravniškega državnega izpita.