Prijava

KLJUČNI PODATKI

DATUM IZVEDBE

Center za izobraževanje v pravosodju obvešča vse sodniške pripravnike in kandidate, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu na podlagi 19.a člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, da bodo seminarji za pridobitev pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita potekali oktobra 2020 v obliki videokonference. Točen razpored posameznih seminarjev, podrobnosti glede njihove izvedbe in način prijave bodo objavljeni tukaj.

 

Pravniški državni izpit je eden od pogojev za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva pravniški državni izpit. Pravniški državni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

PISNI DEL IZPITA

Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja in traja za vsako nalogo po osem ur. Pisni del izpita zajema izdelavo pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja, in sicer izdelavo sodne odločbe prve stopnje. Kandidat ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi zakone in druge predpise ter strokovno pravno literaturo. V času opravljanja pisnega dela izpita se kandidat ne more z nikomer posvetovati. Ugotovljena kršitev pravil ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.

Usmeritve za pisni del pravniškega državnega izpita

 
Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita. Pisni del izpita se oceni tako, da se vsaka pisna naloga oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami. Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena. Če je negativno ocenjeno le eno področje pisnega dela izpita in je drugo ocenjeno z najmanj osmimi točkami, kandidat ne opravlja ustnega dela izpita. V takem primeru lahko kandidat v naslednjem pisnem roku ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno. Ponovitev se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.
 
Na posvetu predsednika, namestnikov predsednika in članov državne izpitne komisije za pravniški državni izpit, ki je potekal 20. marca 2013, so bili sprejeti naslednji okvirni kriteriji za ocenjevanje pisne naloge za pravniški državni izpit:

  • naloga mora imeti vse sestavine, kot določata ZPP oz. ZKP (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk). - izrek mora biti pravilen in popoln. Pri civilni nalogi mora biti odločeno o glavnem zahtevku in o stranskih zahtevkih ter v mejah postavljenega zahtevka. Pri civilni nalogi kandidatom ni potrebno računati stroškov postopka, temveč odločijo le po temelju, kdo jih nosi glede na uspeh. To navodilo je tudi zapisano na prvi strani naloge iz civilnega prava.
  • glede obrazložitve je potrebno pogledati, kakšna je struktura, in sicer, ali so razlogi v logičnem zaporedju ali se preskakuje, ali je povzetek navedb strnjen, ali so navedena nesporna dejstva, kateri dokazi so bili izvedeni, kateri so bili zavrnjeni, ali je obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, ali je odločeno o procesnih ugovorih, ali je uporabljena pravilna pravna podlaga, kakšna je kvaliteta dokazne ocene in kako je prepričljiva, sposobnost subsumpcije dejanskega stanja pod pravno normo, pomemben je splošen vtis, ki ga daje izdelek - kreativnost, jasnost, jedrnatost, sistematičnost, sposobnost pravnega izražanja, konsistentnost.
  • najbolj pogoste napake, ki so opazne pri pisnih izdelkih, so slabo pravno izražanje, slabo poznavanje terminov, razvlečenost, nesposobnost ločevanja bistvenega od nebistvenega, nesposobnost opredelitve spornih vprašanj, nesposobnost definiranja pravno relevantnih dejstev, nesistematičnost, lepljenje, prepisovanje nerelevantne pravne podlage, povzemanje dokazov brez dokazne ocene, presplošna zavrnitev dokaznih predlogov, slabo pravno razmišljanje, nedokončana naloga, ki ne more biti ocenjena kot pozitivna.

 


USTNI DEL IZPITA

Če sta obe pisni nalogi ocenjeni pozitivno, pristopi kandidat k ustnemu delu izpita. Ustni del izpita zajema preverjanje usposobljenosti kandidata na naslednjih pravnih področjih:

  • kazensko materialno in procesno pravo,
  • civilno materialno in procesno pravo,
  • temelji gospodarskega prava,
  • temelji delovnega prava,
  • upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor,
  • ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprava ter temelji pravne ureditve Evropske unije.
     

Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red področij izpita. Predsednik izpitne komisije skrbi, da ima vsak član komisije potreben čas za preverjanje kandidatovega znanja, vendar najmanj 20 minut, za področji kazenskega materialnega in procesnega prava ter civilnega materialnega in procesnega prava pa najmanj 30 minut. Ustni del izpita traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatove usposobljenosti, vendar skupno največ tri ure.
 
Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata predsednik izpitne komisije odredi odmor, in sicer največ dvakrat po petnajst minut. Izpraševalci lahko z dovoljenjem predsednika izpitne komisije postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij drugih izpraševalcev.
 
Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov odloči o spremembi člana izpitne komisije, o čemer obvesti kandidata pred začetkom opravljanja ustnega dela izpita.
 
Ustni del izpita vodi in za njegov pravilen potek skrbi predsednik izpitne komisije. Z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa. Vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije.
 
Vsako področje ustnega dela izpita se oceni s točkami od 0 do 10. Posamezno področje izpita je uspešno opravljeno, če je ocenjeno najmanj s 6 točkami.
 
Za skupno pozitivno oceno izpita mora kandidat zbrati najmanj 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pri čemer nobeno od posameznih področij ne sme biti ocenjeno z manj kot 6 točkami. Če kandidat skupno zbere 48 točk, oziroma ustrezno nižje povprečje točk, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, pa le eno od področij ustnega dela izpita ni ocenjeno kot uspešno, lahko kandidat v naslednjem izpitnem roku ponavlja izpit s tega področja. Ponovitev izpita se ne šteje za ponoven pristop k izpitu. Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil. 

Zakon o pravniškem državnem izpitu v drugem odstavku četrtega člena določa, da se magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Če je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v tretji alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Če je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alinei prvega odstavka 27. člena tega zakona. 
 
Predsednik izpitne komisije razglasi uspešnost izpita. Po razglasitvi in v prisotnosti predsednika izpitne komisije, članov izpitne komisije in zapisnikarja seznani kandidata z ocenami s posameznih področij.
 
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda izpitna komisija potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije, podeli pa ga minister, pristojen za pravosodje, oziroma funkcionar ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje. Hkrati se kandidatu izroči tudi potrdilo o doseženih ocenah na izpitu. Slovesna podelitev se organizira nekajkrat letno. Do izdaje in prejema potrdila o opravljenem izpitu iz prejšnjega odstavka se uspešnost opravljenega izpita izkazuje z začasnim potrdilom o opravljenem izpitu, ki ga kandidatu neposredno po izpitu izda in podeli izpitna komisija. Začasno potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.

 


PREDPISI, KI UREJAJO PODROČJE PDI

 

Zakon o pravniškem državnem izpitu

Pravilnik o sodniškem pripravništvu in pravniškem državnem izpitu

Navodila za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja

Pravila o varovanju izpitne tajnosti pri pisnem delu pravniškega državnega izpita

Pravilnik o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo

 


DODATNE INFORMACIJE

Za dodatne informacije sta v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek od 9.00 do 12.00 ter ob sredah  še od 14.00 do 16.00) dosegljivi:
 

Barbara Merlak, tel. št.: (01) 369 57 73

Marjana Vasle, tel. št.: (01) 369 52 99 

oziroma se vprašanje lahko pošlje na elektronski naslov: gp.mp@gov.si
 

Informacije v zvezi z pripravo ali spremembo zakonodaje s področja pravniških državnih izpitov posreduje: 

Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno uprav

tel.: (01) 369 52 68 
faks: (01) 369 57 83 
e-pošta: gp.mp@gov.si

Kontaktni naslov

Glavna Pisarna

Spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Z uporabo spletne strani Centra za izobraževanje v pravosodju potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.